MI IN NAŠE SANJE

Kdo smo in k cem stremimo

Društvo Karuna stremi k aktivnem sodelovanju in prispevanju k prehodu našega kolektivnega življenja iz splošno degenerativnega v regenerativno in trajnostno. Naš cilj je ustvarjanje raznolikih prostorov za naše clane za namen navduševanja, eksperimentiranja in spoznavaja različnih načinov prispevanja k boljšemu življenju - sebe, svoje skupnosti in okolja.


Naš pogled na trajnost ni omejen na naše fizicno okolje in naravo, temvec temelji na prepričanju medsebojne povezanosti vsega življenja.

S tem sistemskim vidikom predpostavljamo 4 dimenzije so-naravnega razvoja/trajnosti, ki vkljucujejo:

  • svetovni nazor, kulturo, in duhovnost;

  • ljudi in družbo; 

  • gospodarstvo; in

  • naravo in okolje.

 

AKTIVNOSTI 

V drustvu verjamemo v razlicne oblike ucenja. Najbolj pa nam je pri srcu participativno izobraževanje, ki udeležence kar se da individualno opolnomoci za pot naprej. 

Z organizijo izobraževanj in dejavnosti o trajnostnem/ so-naravnem nacinu živjenja in regenerativnih praksah poskusamo ustvariti raznolike prostore - za razlicne potrebe nasih clanov in raznovrstne načine ucenja, med njimi: 

PREDAVANJA IN DELAVNICE

SEJMI IN MENJAVE

OKROGLE MIZE, KROŽKI IN DRUŽENJA

PROJEKCIJE FILMOV

 
Montessori%20doma%20in%20Bomba%C5%BEek%20pri%20Mami%20na%20vrtu%20(154%20of%20213)_edited.jpg
 

KARUNA

Kaj je v imenu?

Beseda Karuna se najbolj pogosto prevaja kot "sočutje", a njen izvor iz sanskrt besede kara, ki pomeni "narediti" ali "ustvariti", nakazuje na bolj praktično obliko sočutja, izraženo v dejanjih. Z drugimi besedami, namesto čustev žalosti in usmiljenja ob trpljenju, se karuna osredotoča na dejanja, ki naj bi le-to ublažila. 


Naše društvo si je ime Karuna izbralo prav zaradi t.i. aktivnega sočutja, ki temelji na sodelovanju in prijateljstvu. Zavzemamo si namreč za izvajanje izobraževalnih aktivnosti, ki stremijo preko izrecno akademskega k izkustvenem in praktičnem, ter preko individualnega k skupnostno-usmerjenem učenju.

Izvor besede pa napeljuje tudi na bolj duhovni in psihološki vidik, ki poleg ekološkega, socialnega in ekonomskega predstavlja pogosto prezrt del regenerativnega in trajnostnega razvoja.